Archives: FAQ

Kaj je povzetek podatkov o pacientu (PPoP, Povzetek)?

Povzetek podatkov o pacientu (PPoP, Povzetek) je strukturiran zapis tistih zdravstvenih podatkov, ki so najpomembnejši za zdravstveno obravnavo. Sestavljen je v skladu z mednarodnimi standardi in strokovnimi smernicami. Vsebuje naslednje sklope podatkov: alergije in neželeni učinki, cepljenja, bolezni in zdravstvena stanja, kirurški posegi, medicinski pripomočki vsajeni v telo (implantati), invalidnosti, nosečnost, priporočila zdravljenja, meritve krvnega tlaka, diagnostični postopki in socialna zgodovina. Med podatke o zdravstvenem stanju sodijo tudi rezultati testov na COVID-19.

Kaj je zdravstvena dokumentacija?

Zdravstvena dokumentacija je dokumentarno gradivo, ki nastane ali pa je prejeto pri zdravstveni obravnavi oz. je povezano z zdravstvenim stanjem.

Od uvedbe CRPP se zbirata dve vrsti dokumentov, in sicer ambulantni izvidi in odpustna pisma. V letu 2018 se je začelo postopno uvajanje posebnih vrst izvidov, kot so npr. fizioterapevtska poročila, izvidi patoloških preiskav, izvidi zdravniškega posvetovanja (ePosveta) ter izvidi ultrazvočne in rentgenske diagnostike.

Kaj je Interoperabilna hrbtenica (IH)?

Interoperabilna hrbtenica (IH) je informacijsko komunikacijska infrastruktura, ki omogoča povezovanje registriranih izvajalcev zdravstvenih dejavnosti v Republiki Sloveniji in je temeljna komponenta sistema CRPP. Zagotavlja skupno rabo in izmenjavo podatkov in dokumentov v elektronski obliki. V času uvedbe eZdravja se je ta pojem uporabljal za celoten sistem CRPP in nekateri ga v tem pomenu uporabljajo še danes.

Profesionalna kartica zdravstvenega zavarovanja

Profesionalna kartica (PK) je poleg kartice zdravstvenega zavarovanja ključ za dostop do podatkov o zavarovanih osebah preko on-line sistema. Imetniki PK so zdravniki, farmacevti, medicinske sestre ter drugi pooblaščeni delavci izvajalcev zdravstvenih storitev. PK se uporablja skupaj s pripadajočim geslom/PIN, ki je znano le imetniku PK.

Profesionalna kartica imetniku zagotavlja dostop do tistih podatkov, ki jih pri svojem delu potrebuje in za katere je pooblaščen.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Profesionalna_kartica_zdravstvenega_zavarovanja

PK izdaja in z njimi upravlja ZZZS.

https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/e-poslovanje/kartice_in_citalniki/prof_kartica/

Zloraba PK ni možna brez poznavanja gesla in PIN kode, zato mora imetnik PK skrbno varovati svojo kartico, geslo in PIN kodo.

Za preklic PK je zadolžen ZZZS, ki je izdajatelj profesionalnih kartic. Po deaktivaciji na ZZZS bodo kvalificirana digitalna potrdila iz PK deaktivirana tudi na eZdravju v roku 24 ur.

Navodila za nadzornika organizacije v varnostni shemi

Prijavitelj je Nadzornik_organizacije in želi dodati vlogo uporabniku.
1. Če uporabnika vidi v svojem pogledu za administracijo uporabnikov, klikne na njega in mu doda vlogo preko namensko pripravljenega okna “Dodajanje vlog in pravic na uporabniku”.
2. Če uporabnika ni na seznamu zaposlenih (kar pomeni da nima nobene aktivne vloge na organizaciji), se s certifikatom uporabnika zaprosi za želeno vlogo na osnovni strani Varnostne sheme eZdravja / Evidence uporabnikov eZdravja (https://euez.ezdrav.si/VS.web/), to prošnjo pa nato Nadzornik organizacije potrdi.

Na koga naj se obrnem za natančnejše podatke o vpogledih v svojo zdravstveno dokumentacijo? Ali lahko pridobim poimenske podatke oseb (zdravstvenih delavcev), ki dostopajo do mojih podatkov?

NIJZ kot skrbnik sistema eZdravje nima pooblastil niti za vprašanja o konkretni vsebini zdravstvene dokumentacije niti za razkrivanje osebnih podatkov zdravstvenih delavcev, ki obdelujejo zdravstveno dokumentacijo. Revizijska sled, ki je pacientom na voljo v portalu zVEM, vsebuje podatke o zdravstveni ustanovi (pravni osebi), ne pa tudi o zdravstvenem delavcu (fizični osebi).
V kolikor menite, da gre za nepooblaščen dostop, se obrnite na zdravstveno ustanovo, kjer ste bili obravnavani oz. kjer je bil izveden vpogled v vaše podatke.
V kolikor bi po pojasnilu zdravstvene ustanove utemeljeno sumili, da gre za kršitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, lahko sprožite prijavo pri Informacijskem pooblaščencu. Informacije o postopku najdete na njihovi spletni strani (https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/)

Kakšne so posledice, če se ne morem oglasiti v dogovorjenem terminu?

Če se pacient ne bo mogel zglasiti na dogovorjeni termin, ki mu ga je dodelila ustanova, mora to sporočiti izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali termin preklicati na portalu zVem (zvem.ezdrav.si). Do 10 dni pred dogovorjenim terminom lahko brez navajanja razlogov odpove termin pacient ali v njegovem imenu njegov ožji družinski član. Poznejša odpoved termina (manj kot deset dni pred terminom) je dopustna le iz pacientovih objektivnih razlogov. Če termina ne odpove preko portala zVem, mora odpoved sporočiti pisno izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri katerem je naročen. Po preteku 30 dni od termina odpoved ni mogoča niti v primeru pacientovih objektivnih razlogov.

V skladu z drugim odstavkom 15b. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17, v nadaljnjem besedilu: ZPacP) lahko pacient ali v njegovem imenu njegov ožji družinski član:

  1. odpove termin brez navajanja razlogov: najpozneje deset dni pred izvedbo zdravstvene storitve, in sicer le enkrat v okviru iste napotitve in le v okviru napotitve s stopnjo nujnosti hitro ali redno;
  2. kasneje (manj kot deset dni pred terminom) odpove termin z navedbo razloga: v pisni obliki in le iz objektivnih razlogov:
    1. nepričakovana hospitalizacija pacienta ali ožjega družinskega člana, ki onemogoča prihod pacienta na termin ali izvedbo zdravstvene storitve,
    2. nenadna bolezen, poškodba ali zdravstveno stanje pacienta ali ožjega družinskega člana, ki onemogoča prihod pacienta na termin ali izvedbo zdravstvene storitve,
    3. smrt ožjega družinskega člana pacienta.

V primeru objektivnih razlogov ne veljajo omejitve glede odpovedi termina le enkrat v okviru iste napotitve in napotitve v okviru stopnje nujnosti hitro ali redno.

Obvestilo o posledicah zaradi neopravičene odsotnosti od določenega termina:

Posledice neupravičene odsotnosti (tretji odstavek 15b. člena ZPacP):

  1. Če pacient ne pride na termin in termina ne odpove (neopravičena odsotnost), se ga črta s čakalnega seznama in napotna listina preneha veljati.
  2. Če je pacient neupravičeno odsoten na enem izmed terminov v okviru iste napotitve, se zdravstvena obravnava v okviru te napotitve konča.
  3. Pacienta se lahko ponovno uvrsti na čakalni seznam pri istem izvajalcu zdravstvene dejavnosti za isto vrsto zdravstvene storitve šele po poteku treh mesecev od termina, na katerem je bil neopravičeno odsoten. Navedeni rok se ne upošteva, če izvajalec zdravstvene dejavnosti presodi, da bi taka omejitev neposredno ogrožala pacientovo zdravstveno stanje ali zdravstveno obravnavo.

Navedeno se smiselno uporablja tudi za okvirni termin.

Kaj je eRCO?

eRCO (elektronski register cepljenih oseb) je informacijska rešitev za vodenje podatkov o cepljenju in neželenih učinkih cepljenja, ki se uporablja od začetka leta 2017. Gre za centralno zbirko podatkov, ki je namenjena zbiranju podatkov o vseh opravljenih cepljenjih, neželenih učinkih in opustitvah cepljenj. Na podlagi podatkov registra lahko izračunamo bistvene indikatorje, kot sta popolnost in pravočasnost cepljenja proti posamezni nalezljivi bolezni ter iz njiju izhajajoč kazalec precepljenosti na nacionalni ravni. Ti podatki so odločilnega pomena za oceno splošnega stanja in pravočasno zagotavljanje strokovnih ukrepov.

Prejel sem e-napotnico. Koliko časa imam, da se naročim na zdravstveno storitev?

Ko prejmete e-napotnico, se morate, glede na nujnost obravnave in v skladu z zakonodajo, na zdravstveno storitev naročiti:

  • stopnja nujnosti »nujno« – najpozneje naslednji dan
  • stopnja nujnosti »zelo hitro« – v sedmih koledarskih dneh
  • stopnja nujnosti »hitro« – v enaindvajsetih koledarskih dneh
  • stopnja nujnosti »redno« – v enaindvajsetih koledarskih dneh

Rok za predložitev e-napotnice začne teči naslednji dan po njeni izdaji, iztek roka na dela prost dan na roke ne vpliva.

Če e-napotnica izvajalcu ni predložena v navedenem roku, preneha veljati. Roki za predložitev e-napotnice veljajo za prvi pregled ali storitev, in so vezani na stopnjo nujnosti.

Po veljavnih predpisih za stopnjo nujnosti »redno« mora pacient dobiti termin v roku 6 mesecev, za stopnjo nujnosti »hitro« pa v roku 3 mesecev, medtem ko za stopnjo nujnosti »zelo hitro« v roku 14 dni. Obstajajo določene izjeme, in roki za te izjeme so navedeni v šifrantu vrst zdravstvenih storitev (VZS) pri posamezni storitvi. Če je stopnja nujnosti »nujno«, mora pacient dobiti termin v 24 urah. Nujni pacienti se ne naročajo prek eNaročanja, ampak pridejo neposredno v zdravstveno ustanovo.